Kons BE 60
Nastopajo
Godalni orkester: AL CAPONE ŠTRAJH TRIO
Timpanista: JERNEJ ŠURBEK & BOŠTJAN GRADIŠAR
Igralca Slovenskega mladinskega gledališča: PAVLE RAVNOHRIB & SANDI PAVLIN
Igralka PDG Nova Gorica: HELENA PERŠUH
Svetovna prvaka v športnih plesih: ANDREJ ŠKUFCA & KATARINA VENTURINI
Bivši državni prvak v gimnastiki: ENIS HODŽIČ
Državna reprezentantka v gimnastiki: JULIJA KAMNAR
Prvakinja ljubljanskaga baleta: REGINA KRIŽAJ BABAČIĆ
Hip hop plesalec, prejemnik odličij z državnih in svetovnih prvenstev:ŽELJKO BOŽIČ
Scenarij in režija: MATJAŽ BERGER, APT
Kostumografija: ALAN HRANITELJ
Vodja tehnologije: SIMON ŽIŽEK, APT
Vodja projekta: JASNA DOKL OSOLNIK, APT
O predstavi
Osnovna dispozicija slovesnosti je vezana na semantični okvir glagola konstruirati, v lat.construere = graditi, (z)graditi, napraviti, zasnovati kaj; izdelati načrt, konstrukcijo (zgradbe, stroja), načrt(ov)ati kake like, sestavljati osnutek česa, razviti iz osnovnega pojma (nauk, teorijo); konstrukcija je tudi nauk, duhovni sestav... Pridevnik konstruktiven (nlat.constructivus) slovenimo kot tvoren oz. gradilen, konstruktor (nlat.constructor) pa je graditelj, tisti, ki se ukvarja s konstruiranjem, npr.strojev itd...
V katerikoli dobi - po Leonardu Da Vinciju in Michelangelu - ali po epohi umetniških avantgardističnih gibanj dvajsetih let XX.stoletja, kjer ima posebno mesto veliko gibanje, ki se je z imenom in konceptom neposredno naslonilo in navezalo na semantiko glagola konstruirati - in se poimenovalo konstruktivizem (*smer v zahodnoevropski umetnosti in arhitekturi, za katero je značilno oboževanje tehnike – »estetike strojev«, iskanje izraznih možnosti v samem gradivu, prakticizem in formalizem) - skoraj vedno je pojem ohranjal in prinašal novo in dobro, v določenih obdobjih celo novo dobo, nov stil razumevanja sveta ali pa novo paradigmo, kako odkrivati, razvijati in graditi novo. Inovacija in graditeljstvo z roko v roko hodita kot geslo dneva v obdobjih in epohah, ki sledijo nečemu, kar se je predhodno zaključilo ali (žal mnogokrat) izničilo, destruiralo, in pomenita kot upanje in mehka oblika utopije dobesedno razpon novega od »gradnje konstrukcij« do »urejejanja človekovega intimnega življenja« kot je v enem od konstruktivističnih manifestov plemenito zapisala stilistka in scenografka Varvara Stepanova. Skratka, na eni strani imamo nove materiale, nova gradiva, nove tvarine, na drugi strani imamo nove oblike, celo novo formo in nov stil, ki je v času po »post- post moderni«, v obdobju brez adekvatnega slogovnega imena, vendarle iniciran skozi zadnji veliki »-izem« oblike oz. stila, skozi postmoderno. Postmodernizem je v obliki oblik spomin in sinteza vseh prelomnih oblik, obdobij in form. Na drugi strani pa je prav graditeljstvo in gradnja konstrukcij v najplemenitejšem pomenu tisto, ki ohranja in varuje razliko med kolektivnim in individualnim, med javnim in zasebnim-, ali - rečeno v jeziku družbene teorije, med ideologijo in subjektom.
Slovesnost, dogodek, umetniški dogodek, celo himnični dogodek šestdesetletne zavezanosti Begrada graditeljstvu – pomeni kvalitativno nadgradnjo prisotnosti in obstoja v sodobnosti v dveh stoletjih, in pomeni s časom grajeno sodobnost graditi kot prostorsko preddobnost-, zato moramo biti »zavezani« k tako iniciranemu dogodku, ki bo slavil um, inovacijo, konstrukcijo, dar, genij, moč, elegantnost, formo domišljije, dostojanstva, skratka, himnični objekt, ki bo znal misliti in delovati kot Begradova nadstavba, ki bo artikuliral civilizacijo skozi topiko graditeljstva-, in veščin (tehne), ki jo omogočajo.