Fantz Fanon in afriška literatura

NASTOPAJO:

Lina Akif, Joseph Nzobandora, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Maša Kagao Knez, Aleksandra Gačić

"Črna koža, bele maske na Martiniku rojenega in v Lyonu izšolanega psihiatra in filozofa Frantza Fanona je eno temeljnih del postkolonialnih študij, afriških študij in sorodnih disciplin, ki so se izoblikovale šele po izidu te knjige v letu 1952. Obenem je sočasni prispevek k antikolonialnemu boju po drugi svetovni vojni, ki ima kot takšen tudi izjemen dokumentarni pomen. Knjiga s pomočjo izvirnega radikalnega humanizma poseže v ideologijo povojnega kolonializma. S tem ponudi alternativo tako politiki asimilacije vladajoči belski skupnosti kakor reakcionarnim filozofijam črnske superiornosti."
 

"Režiserka in koreografinja predstave Maša Kagao Knez in režiserka Ivana Djilas sta, povzemajoč motive Fanonove knjige, uprizorili intimen vpogled v rasistične percepcije naše družbe. Pet nastopajočih Lina Akif, Joseph Nzobandora – Jose, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah in Maša Kagao Knez je na izjemno avtentičen in inovativen način predstavilo osebne zgodbe, zaznamovane z izkušnjami takšnih in drugačnih različic rasizma, s katerimi so povsem subtilno preizprašali naša stereotipizirana dojemanja temnopoltih posameznikov. Prepletajoč sodobno naracijo s fragmenti iz preteklosti, med katerimi se nizajo različne podobe, ki še danes kontinuirano nastajajo po principu narativnega monopola, nas predstava popelje v kompleksno polje zgodovinskosti, katere breme je možno čutiti še danes."

Predstava Črna koža, bele maske je nastala po motivih istoimenske knjige enega najpomembnejših postkolonialnih mislecev Frantza Fanona, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2016 pri založbi Studia Humanitatis. Fanonova knjiga predstavlja eno del temeljnih del postkolonialnih in afriških študij, ki še danes s svojo radikalno humanistično držo pomembno prispeva k diskurzom sodobnega rasizma in k razlagi psihopatologije nekdaj koloniziranih subjektov.
 

V pogovoru z avtorji predstave, ki velja za neke vrste sodobno uprizoritveno adaptacijo Fanonove misli, bomo spregovorili o rasističnih percepcijah naše družbe, kar bomo prepletli s Fanonovimi motivi in osebnimi in intimnimi zgodbami ustvarjalcev. Prepletajoč sodobno naracijo s fragmenti iz preteklosti, med katerimi se nizajo različne podobe, ki še danes kontinuirano nastajajo po principu narativnega monopola, nas predstava namreč popelje v kompleksno polje zgodovinskosti, katere breme je možno čutiti še danes.