ZOFKA K.
α {Kolofon}
Avtorji uprizoritvenega besedila: Eva Mahkovic, Katja Mihurko, Andreja Kopač
Režija in koreografija: Jana Menger
Igra: Tina Resman
Dramaturgija: Andreja Kopač
Scenografija: Niko Novak
Kostumografija: Ina Ferlan
Avtor glasbe: Matevž Kolenc
Oblikovanje videa: Borut Bučinel
Asistentka režije: Klavdija Kotar
Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra
Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in Plesni Teater Ljubljana
δ {O predstavi}
Slovenska pisateljica, publicistka in feministka z začetka 20. stoletja Zofka Kveder (1878 Ljubljana – 1926 Zagreb) je bila ena od prvih slovenskih izobraženih in družbeno aktivnih žensk, pisateljic, ki je odkrito govorila o ženskih pravicah, ki zadevajo enakopravnost, materinstvo in seksualnost, kakor tudi feministk, ki so se borile za dostop žensk do izobrazbe, dela in javnega življenja. Zofka Kveder je obenem ena izmed prvih slovenskih pisateljic in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v Slovenskem narodu, Edinosti ter Domu in svetu in številnih drugih časnikih. Obenem velja tudi »oznaka«, da so kot Zofke Kveder danes lahko poimenovane ženske, ki sledijo njenim idejam; izobražene, samozavestne, družbeno angažirane in kritične do patriarhalne družbe. Njen simbolni kapital danes predstavlja pogumno in napredno žensko, ki zagovarja enakost spolov, ki odkrito govori o tabujih in ki ne pristaja na podrejeni položaj žensk. Zofko Kveder zaznamuje neposredno sodoben in pogovorni ton; velikokrat je ironična ali šaljiva, ki pogosto vključuje blago zbadljiv moški govor, obenem pa tudi ponos kot samopodoba sodobnih žensk, ki se zavestno poistovetijo z Zofko Kveder in njenimi ideali.
Uprizoritveno izhodišče temelji na delu raziskovalke življenja in dela Zofke Kveder Katje Mihurko in njenega dela Drzno drugačna. Zofka Kveder in podobe ženskosti (2003). Uprizoritev obenem črpa iz biografskih zapisov kot diskurzivnem narativu, ki bo vključeval številne dokumente in tekste, ki zadevajo žensko identiteto, žensko željo in svobodo.
Z rušenjem in preizpraševanjem »naravne vloge« žensk je Zofka Kveder pionirka glede kritičnega premisleka o družbenih vlogah žensk, ki jasno zahteva, da ženska ne more biti svobodna, dokler ni ekonomsko in izobraževalno neodvisna, po drugi strani pa, da ljubezen nikoli ne sme temeljiti na podrejenosti, temveč na spoštovanju in svobodi obeh. Kveder s tem želi razkriti resnični misterij, ki je v tem, kako ženska lahko ohrani svojo dušo, če ji družba ne dovoli biti to, kar je. Psihološki in družbeni portret ženske, ki išče identiteto v svetu, kjer je ta identiteta določena od zunaj, je povod za gledališko uprizoritev, v kateri so družbeno izjemno napredne in pogumne ideje Zofke Kveder v začetku 20. stoletja, v 21. stoletju znova postavljene na tnalo čustvene, družbene in intelektualne emancipacije.