IZGUBLJANJE ČLOVEŠKOSTI {žalostne skrivnosti Srebrenice}

α {Kolofon}

Režija: Matjaž Berger

Igrajo: Ana Pavlin, Barbara Ribnikar, Jana Menger, Svit Stefanija, Gregor Čušin, Gregor Podričnik, Gal Oblak, Mario Dragojević, Tjaša Bucik, Gregor Luštek, Sašo Vollmaier/Manca Udovič 

Adaptacija besedil: Eva Mahkovic, Matjaž Berger

Dramaturgija: Nika Korenjak

Glasba: Sašo Vollmaier

Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger 

Kostumografija: Ina Ferlan

Dokumente bral: Ivan Lotrič

Gestus dr. Valentina Inzka, Visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino {2009-2021}

Jezikovno svetovanje: Barbara Rogelj

Oblikovanje kreativ: Eva Mlinar

Garderoba: Nataša Recer

Produkcijska ekipa APT-a

Produkcija: Anton Podbevšek Teater; v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana

Zahvala: dr. Ali Žerdin, dr. Božo Repe, dr. Valentin Inzko

δ {O predstavi}

Predmet raziskave je zločin nad Bošnjaki srednjega Podrinja v Srebrenici julija 1995, ki so ga zagrešile politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov. Državna sodišča Bosne in Hercegovine ter mednarodna sodišča, ki so se ukvarjala s tem dogodkom, so presodila, da gre za vprašanje zločina genocida – najtežjega kaznivega dejanja v okviru mednarodnega humanitarnega prava.

Ženske iz Srebrenice so prav tako doživele trpljenje, ki je bilo sestavni del genocida. Kot je dejala ena izmed njih: »Tudi nas, ženske, so uničili, a nas so pustili, da počasi umiramo.«

Članica Organizacije za pomoč posiljenim ženskam iz Srebrenice, doktorica Branka Arsić, je opisala žensko telo kot bojišče in dejala, da »z destabilizacijo žene, matere, sestre, babice dejansko destabiliziramo celotno družbo«.

Zločin je bil storjen v času vojne v Bosni in Hercegovini, ki je potekala od 5. aprila 1992 do 14. decembra 1995. Od leta 1993 se za bosanske Muslimane uporablja termin Bošnjaki. 

Temi raziskave sta … poskus uvida v mikrotehniko in izvedbo zločina ter način, na katerega je bil zločin razkrit in prikrit po storitvi.

Ker se zločini takšnih razsežnosti pogosto relativizirajo, je v tej raziskavi obravnavan kot celovit in kompleksen pojav, ki presega zgolj pravno kvalifikacijo.

Srebrenica je, ne le julija 1995, ampak že vse od leta 1992, spreminjala mednarodno pravo in odnose, predvsem v okviru vprašanj glede humanitarnih intervencij. Različni vidiki srebreniškega primera so imeli planetarni učinek in so daleč presegli kontekst Bosne in Hercegovine ali Jugoslavije. Srebrenica je vplivala na svet, svet je vplival na Srebrenico.

Spremenila je znanost. Neizmerno število pogrešanih je povzročilo nova vlaganja in ekspresen razvoj forenzične znanosti ter analize DNK, ki je danes popolnoma drugačna kot pred letom 1995. Ta razvoj je v veliki meri omogočil, da se je lahko na tragedije, kot sta teroristični napad v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001 ali uničujoči cunami v Aziji leta 2004, odzvalo veliko bolj učinkovito, vsaj kar zadeva identifikacijo žrtev.

V nizozemskem Haagu je bilo na sojenjih v povezavi s srebreniškim masakrom preučevano več kot 28.000 dokaznih predmetov. Na sojenjih je sodelovalo 46 sodnikov iz 34 držav sveta in velja za daleč najbolj raziskan ter najbolj dokumentiran zločin v novejši svetovni zgodovini.

Spekter tem, ki so jih eksperti v sodnih postopkih pokrivali, je bil zelo širok: od ocene ideologije nacionalizmov do delovanja avtomatskih ročnih ur. Kot je ugotovil tehnolog Mark Mills, strokovnjak za ure Seiko, so se te ure ustavile od 32 do 35 ur po umoru, kar je pomenilo, da so žrtve umrle popoldne ali zvečer 13. julija.

Zaradi kontroverzne vloge nizozemskega bataljona ob padcu srebreniške zaščitene cone nizozemska vlada, soočena z velikim pritiskom domače in mednarodne javnosti, sama sestavi ekspertno skupino za izdelavo poročila o zločinu v Srebrenici. Neposredna posledica tega poročila je odstop vlade, ki s tem prevzame del odgovornosti, da v imenu Združenih narodov niso branili bošnjaške enklave oziroma varovanega območja. 

Leta 2004 po velikem pritisku mednarodne skupnosti vlada Republike Srbske pod vodstvom tedanjega predsednika Dragana Čavića objavi poročilo, v katerem prizna genocid v Srebrenici. Po prihodu na oblast Milorada Dodika pa vladi uspe leta 2018 razveljaviti predhodno poročilo in sprejeti novo, revizionistično poročilo, ki genocid negira. 

To poročilo velja še danes.

{dr. Dragan Popović: Izgubljanje človeškosti}