Friedrich Wilhelm Nietzsche

TAKO JE GOVORIL ZARATUSTRA

α {Kolofon}

NASTOPAJO:
Laibach 
Pavle Ravnohrib
Jana Menger
Joseph Nzobandora 
Ana Pandur Predin
Janez Hočevar
Jure Rovan
Barbara Ribnikar
Lana Voljč

Režija: Matjaž Berger

Adaptacija besedila: Eva Mahkovic in Andreja Kopač
Glasba in izvedba: Laibach
Dramaturgija: Andreja Kopač
Koreografija: Jana Menger
Kostumografija: Peter Movrin in Metod Črešnar
Video mapiranje: Gangl Production
3D animacija: Tomislav Gangl in Jaka Kotnik
Lektura: dr. Jože Faganel
Scenografija: APT
Asistentka režije: Tjaša Črnigoj
Asistentka dramaturgije: Nastja Vidmar
Oblikovanje svetlobe: Simon Žižek
Oblikovanje zvoka: Uroš Bon
Oblikovanje videa in tiskovin: Gašper Brezovar
Asistent oblikovanja svetlobe: Srečko Malovič
Rekviziter: Matej Korbar
Garderoba: Nataša Recer
Inspicienta: Andrej Berger, Mitja Sočič
Vodja projekta: Andrej Berger
Produkcija: Anton Podbevšek Teater
Koprodukcija: Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki; v sodelovanju s produkcijsko hišo Eurokaz, Zagreb, in Cankarjevim domom, Ljubljana

Zahvala: Cankarjev dom, Ljubljana, Gorazd Kosmina, Gorazd Canić, Jure Rovan, Agencija za šport Novo mesto, Muzej športa, Gimnazija Novo mesto, Osnovna šola Center, Športno društvo Sokol Bežigrad, Atletski klub Brežice

O predstavi

Zaratustrova pot po motivih Friedricha Nietzscheja

Novo mesto, 25. februar 2016 - Anton Podbevšek Teater (APT) bo 15. marca 2016 ob 20. uri v Galeriji Božidarja Jakca, Kostanjevica na Krki, premierno uprizoril gledališko predstavo Tako je govoril Zaratustra, v režiji Matjaža Bergerja. Uprizoritev izhaja iz Nietzschejeve temeljne ideje o čezčloveku kot notranji preobrazbi človeka, da ustvari presežek samega sebe. Gre za kolektivno delo, v katerem nastopajo: skupina Laibach (z avtorsko glasbo), igralci in soustvarjalci: Pavle Ravnohrib, Jana Menger, Joseph Nzobandora, Ana Pandur Predin, Janez Hočevar, Barbara Ribnikar, Lana Voljč in skaklec s palico Jure Rovan. Predstava, ki bo uprizorjena v kostanjeviški cerkvi, bo omogočila interpretacijo Nietzscheja kot radikalnega in izvirnega misleca sveta in človeka, usmerjenega v prihodnost.

»Moj duh ne mara več hoditi po shojenih podplatih.«

Friedrich Nietzsche

Filozofska pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki velja za temeljno delo kontroverznega nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, najbolj poveličevanega in hkrati zamolčanega in zaničevanega, dobiva vse od svojega nastanka naprej (1883–1885) številne interpretacije tako na področju glasbe (Richard Strauss) kot v drugih oblikah. Nietzschejev Zaratustra, ki je nastajal v obdobju dveh let na različnih lokacijah med Alpami in Sredozemskim morjem, je odraz filozofovega sunkovitega in ostrega pisanja, zdaj v krajših, zdaj v daljših zamahih in zastranitvah, v katerih je mogoče vreči interpretacijsko matrico dobesedno čez celoten horizont njegove misli. V predstavi Tako je govoril Zaratustra smo si režiser Matjaž Berger in soustvarjalci izbrali »hoditi« po liniji Niezschejevega zasledovanja mostu med živaljo, človekom in čezčlovekom. Pri tem gre za afirmativno zastavitev intimne linije dela v smeri notranje preobrazbe človeka. Zaratustra, ki krščansko zapoved po ljubezni do bližnjega »prekrsti« v »ljubezen do nadaljnega«, je po Nietzscheju nekdo, ki ljudi uči in jih spodbuja h konstantnemu preseganju lastnega sebstva, ki je v razpoznavanju in zasledovanju volje same, moč v kateri je treba najti in prepoznati. Človek je za Nietzscheja vselej prehod: most in ne cilj, vrv nad prepadom, ki na svoji poti išče sopotnike, soustvarjalce, s katerimi bi delil in ustvarjal. Hoteti osvobaja: hoteti je ustvarjati.

»To je torej moja pot, kje je vaša?«

Tako je govoril Zaratustra.