D. Smole, B. Hladnik, N. Milčinski

PLES V DEŽJU

α {Kolofon}

Nastopajo:
Jana Zupančič,
Sebastijan Cavazza,
Pavle Ravnohrib,
Jaka Lah (alternacija Akira Hasegawa),
Barbara Ribnikar,
Tomo Tomšič

Režija: Matjaž Berger
Dramatizacija in dramaturgija: Nana Milčinski
Scenografija: Matjaž Berger
Kostumografija: Alan Hranitelj
Glasba: Peter Penko
Intermedijska intervencija: Igor Štromajer
Oblikova svetlobe: Simon Žižek
Oblika zvoka: Uroš Bon
Oblika videa: Gašper Brezovar
Lektura: Barbara Rogelj

O predstavi

Gledališka predstava Ples v dežju je nastala v koprodukciji MGL-ja in APT-ja iz Novega mesta pod premišljeno režijsko taktirko Matjaža Bergerja in čutno dramaturgijo Nane Milčinski. Projekta odrske upodobitve edinega Smoletovega romana (Črni dnevi in beli dan, 1958) in Hladnikovega filma iz leta 1961 – z istoimenskim naslovom, kot je naslov gledališke predstave – sta se režiser in dramaturginja lotila zelo poglobljeno. S svojimi vedenji so ustvarjalcem predstave priskočili na pomoč filmska interpreta dr. Stojan Pelko in Zdenko Vrdlovec ter igralec Miha Baloh, ki je imel v Hladnikovem filmu vlogo Učitelja F. Pri pridobivanju vsebin za gledališko predstavo so ustvarjalci črpali tudi iz pisnih virov;  monografije dr. Gorana Schmidta o Dominiku Smoletu, v objavljenih Smoletovih pismih v Zbranih delih in v spominih dr. Tarasa Kermaunerja. Po besedah Matjaža Bergerja pri gledališki predstavi Ples v dežju vseeno ne gre le za umetniško oddolžitev vrhunskima umetniškima stvaritvama, ampak v prvi vrsti za uprizoritveni spopad s temo, kako se zoperstaviti zagatnemu družbenemu stanju. Tako, kot so Smoletovi intelektualno umetniški junaki konec petdesetih let prejšnjega stoletja nesrečno in nezadoščeno tavali po svetu, iskali srečo v ljubezni in poklicnem življenju, lahko rečemo, da je družbeno stanje dobrih petdeset let zatem (ponovno) nenavdihujoče in turobno, z junaki, ki prav tako nepotešeno tavajo in iščejo srečo oziroma smisel. Brezčasnost dogajanja je postavljena v sublimno strukturo, ki jo potuji membrana, ki omogoča mizanscensko globino polja, in je tudi zaslon (fantazme), ki sledi tridelni strukturi asociacij, sanj in realnega glavnih junakov.
V brezčasni prostor vstopijo Jana Zupančič, ki nastopi v vlogi Maruše Rdečelaske, in Sebastijan Cavazza v vlogi Učitelja F., ki upodobita nesojeni par, kateremu življenje križajo Šepetalec v vlogi Jake Laha in patološki voajer gospod Anton, ki ga upodobi Pavle Ravnohrib. Na gledališkem podiju se znajdejo tudi pripovedovalka Magda in Zvezda Nedosežna, ki jo senzibilno in intimno prikaže Barbara Ribnikar, ter pomembne intervencije Natakarja, Moža in Voznika – Tomislava Tomšiča. 
Predstavo soustvarjajo kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Peter Penko, avtor intermedijske intervencije Igor Štromajer, lektorica Barbara Rogelj in oblikovalci zvoka Uroš Bon, svetlobe Simon Žižek ter videa Gašper Brezovar.