29. LIFFe v APTu

29. Ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe v APT-u

Cena vstopnice 5€. Rezervacije vstopnic: vstopnice@antonpodbevsekteater.si
Prodaja vstopnic: blagajna APT-a (1 uro pred pričetkom predvajanja)

Več o celotnem festivalu na www.liffe.si

7. 11. 2018, 19:00 / Videnje

-ltOgWAnA2A

Videnje / Vision

109', KRALJI IN KRALJICE
Režija: Naomi Kawase / Scenarij: Naomi Kawase / Fotografija: Arata Dodo / Glasba: Makoto Ozone /  Igrajo: Juliette Binoche (Jeanne), Masatoshi Nagase (Satoši), Takanori Iwata (Rin), Mari Natsuki (Aki), Minami (Hana), Mirai Moriyama (Gaku), Min Tanaka (Minamoto) / Nagrade: Toronto 2018, San Sebastian 2018, Busan 2018

Mistična, sanjava, v slikovito naravo potopljena in z drobci nadnaravnega posuta zgodba o ženski, ki sredi čarobnega gozda išče redko zdravilno rastlino in najde sledove svoje preteklosti.
Francoska novinarka Jeanne prispe na Japonsko, da bi našla rastlino, ki zraste vsakih 997 let ter naj bi ob zaužitju človeka odrešila bolečine in duševne stiske. Ko Jeanne prispe v Naro, spozna molčečega Toma in njegovo mentorico Aki, karizmatično prerokinjo in čuvarko gozda, ki trdi, da je stara tisoč let. Nedolgo zatem ko Tomo sprejme Jeanne k sebi, Aki izgine, a se od nekod, kot da bi hotel zapolniti njen prostor, pojavi čeden mladenič. Ko se bliža trenutek vznika svete rastline, se minuli dogodki strnejo, ustvarijo se nove vezi, čas pa kot da bi iztiril iz svojega navideznega reda in odprl nove možnosti človeške eksistence.
"Film Videnje se zdi eteričen, vendar Kawasejeva poskrbi, da temelji na snovnih, čutnih stvareh, kot so drevesa, hrana in človeški dotik. Juliette Binoche in Nagase film navdata z odkritosrčnim, skoraj otipljivim občutjem hrepenenja, čudenja in čuječnosti. Film govori o nečem, kar večina prežene na obrobje vsakdanjega življenja, vendar je najverjetneje najbolj pomembna stvar, kar jih lahko v tem življenju izkusimo: enost." (Cameron Bailey, Mednarodni filmski festival Toronto)

8. 11. 2018, 19:00 / Oni

0Bj8voOPacE

Oni / Loro

150', PREDPREMIERE
Režija: Paolo Sorrentino / Scenarij: Paolo Sorrentino, Umberto Contarello / Fotografija: Luca Bigazzi / Glasba: Lele Marchitelli / Igrajo:
Toni Servillo (Silvio Berlusconi), Elena Sofia Ricci (Veronica Lario), Riccardo Scamarcio (Sergio Morra), Kasia Smutniak (Kira) / Nagrade:
Toronto 2018

Satiričen in ponekod domišljijski portret kontroverznega italijanskega politika in tajkuna Silvia Berlusconija ter njegovih krogov.
Čedni mladenič Sergio ima eno samo ambicijo: zapustiti rojstno Taranto na jugu Italije in oditi v Rim, da bi se tam vključil v kroge
večkratnega predsednika vlade Silvia Berlusconija. Svoj načrt uresničuje dosledno in brez moralnih pomislekov. Vrata v svet vplivnih in
bogatih mu odpre trgovanje z lepimi mladimi dekleti, ki vplivneže spremljajo na različne dogodke in razvratne zabave. Medtem se Silvio v
tem perverznem svetu korupcije in neprestanih zabav ukvarja s političnimi nasprotniki in svojo ženo, ki ji je dovolj njegove nezvestobe …
"Zamisel za film o Berlusconiju se je porodila in razvijala v letih, ko je bil Berlusconi naša vsakdanja stalnica. Veliko let ga je velik del
Italijanov ljubil, druga tehtna polovica pa ga je sovražila. Vzbujal je zelo močna, popolnoma nasprotujoča si občutja. Moj namen je bil
upodobiti njega in tudi nekaj Italijanov, ki so si mu prizadevali slediti in se kakor koli povezati z njim." (Paolo Sorrentino)

9. 11. 2018, 19:00 / Tatiči

3zJ3_JZnH_Q

Tatiči / Shoplifters

121', PREDPREMIERE
Režija: Kore-eda Hirokazu / Scenarij: Hirokazu Kore-eda / Fotografija: Rjuto Kondo / Glasba: Haruomi Hosono
Igrajo: Lily Franky (Osamu Šibata), Kirin Kiki (Hatsue Šibata), Maju Matsuoka (Aki Šibata), Jyo Kairi (Šota Šibata), Sôsuke Ikematsu (4 ban-san),
Sakura Ando (Nobujo Šibata), Akira Emoto, Moemi Katajama, Joko Moriguchi, Kengo Kora (Takumi Maezono), Miju Sasaki (Juri), Chizuru
Ikewaki (Kie Mijabe), Naoto Ogata, Juki Jamada / Nagrade: Cannes 2018 (zlata palma), München 2018 (najboljši mednarodni film), Sydney 2018

Portret japonske družine v primežu revščine, ki je režiserju Hirokazu Kore-edi prinesel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu.
Osamu s sinom Šoto živi v revščini, skozi vsakdan pa se prebija z majhnimi tatvinami. Po enem od tatinskih podvigov oče in sin naletita na
majhno deklico, zapuščeno v mrazu. Po začetnem oklevanju jo vendarle sprejmeta k sebi, še posebej potem, ko jima deklica pove
podrobnosti o svojem težkem življenju. Čeprav razširjena družina še naprej ostaja revna, so njeni člani skupaj srečni. A le dokler
nepričakovani dogodek ne razkrije skrivnosti, ki bo trdne vezi med njimi postavila pred resen preizkus.
"Prva stvar, ki mi je prišla na misel, je bil slogan: 'Samo kriminal nas povezuje.' Na Japonskem na kazniva dejanja, kot so pokojninske
goljufije in mladoletni tatiči, ki jih starši silijo v krajo, gledamo z neprizanesljivo kritiko. Saj je ta dejanja treba obsojati, vendar se
sprašujem, zakaj se ljudje tako jezijo zaradi teh manjših prekrškov, ko pa se dogajajo številne veliko resnejše kršitve zakona brez obsodbe.
Še zlasti po potresih leta 2011 mi je bilo nelagodno ob neprestanem zatrjevanju, da so družinske vezi pomembne. Želel sem jih raziskovati z
upodobitvijo družine, ki jo povezuje kaznivo dejanje." (Hirokazu Kore-eda)

10. 11. 2018, 19:00 / Hiša, ki jo je zgradil Jack

BYF2tfdD1fA

Hiša, ki jo je zgradil Jack / The House That Jack Built

155', PREDPREMIERE
Režija: Lars von Trier / Scenarij: Lars von Trier, Jenle Hallund / Fotografija: Manuel Alberto Claro / Glasba: Kristian Eidnes Andersen
Igrajo: Matt Dillon (Jack), Bruno Ganz (Verge), Uma Thurman (gospa 1), Siobhan Fallon Hogan (gospa 2), Sofie Grĺbřl (gospa 3),
Riley Keough (Simple), Jeremy Davies (Al), Ed Speleers (Ed), David Bailie (S.P.), Ji-tae Yu, Christian Arnold, Cohen Day, Rocco Day, Jerker Fahlström, Osy
Ikhile, Marijana Jankovic, Johannes Kuhnke, Alice Nordmark, Ola Normelli, Lisa Sjöholm / Nagrade: Cannes 2018

Najbolj brutalen film v filmografiji Larsa von Trierja razkriva vpogled v um serijskega morilca, ki ga v najboljši vlogi do sedaj sijajno upodobi Matt Dillon.
Jack je inteligenten moški, ki v sedemdesetih letih v ZDA postane serijski morilec. Njegova zgodba je podana s prvoosebne perspektive in nas
vodi skozi pet najpomembnejših umorov na njegovi "razvojni" poti. Jack vsak umor pojmuje kot umetnino, pa čeprav mu ta očitna
disfunkcionalnost povzroča težave v odnosu do zunanjega sveta. Njegovo končno soočenje s policijo je neizogibno, toda Jack vseeno z
vsakim umorom tvega vedno več. Njegove misli se pred nami razgrinjajo skozi pogovore z neznanim Vergeom - groteskno mešanico sofizmov
in otroškega samopomilovanja, ki osmišlja Jackove zapletene in tvegane podvige.

11. 11. 2018, 19:00 / Dekle

Kdzu26tnUTc

Dekle / Girl

105', PREDPREMIERE
Režija: Lukas Dhont / Scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssens / Fotografija: Frank van den Eeden / Igrajo: Victor Polster (Lara),
Arieh Worthalter (Mathias), Katelijne Damen (dr. Naert), Valentijn Dhaenens (dr. Pascal), Oliver Bodart (Milo), Tijmen Govaerts (Lewis),
Magali Elali (Christine), Alice de Broqueville (Loďs), Alain Honorez (Alain), Chris Thys (Hannah), Angelo Tijssens (Hendricks),
Marie-Louise Wilderijckx (Marie-Louise), Virginia Hendricksen (Alainova asistentka) / Nagrade: Cannes 2018 (najboljši prvenec, kvirovska palma, najboljši igralec v sklopu Posebni pogled), Sydney 2018, Karlovi Vari2018, Jeruzalem
2018, Gent 2018

Prvenec belgijskega režiserja Lukasa Dhonta je gledalce na filmskem festivalu v Cannesu navdušil z zgodbo o transspolnem dekletu, ki želi
postati balerina.
Petnajstletna Lara je odločena, da bo postala poklicna balerina. Z očetovo podporo bo naredila vse, da bi dosegla svoj cilj, zato se z
družino preseli v novo okolje, kjer se lahko šola na eni najslovitejših belgijskih plesnih akademij. Njene najstniške frustracije in
nepotrpežljivost pa se vse bolj stopnjujejo, ko začne postopoma odkrivati, da se njeno telo tako zlahka ne ukloni zahtevam strogih učiteljev.
Lara je bila namreč rojena kot fant.
"Leta 2009 sem v belgijskem časopisu prebral članek o mladem dekletu, rojenem v deškem telesu, katerega edina želja je bila postati
baletka. Zgodba me je takoj prevzela, neprestano sem premišljal o njej in se k njej dolgo vračal. Zaljubil sem se v to dekle. Predstavljalo mi
je zgled poguma, dejal sem si: Če bom ustvaril celovečerni prvenec, želim, da govori o njej." (Lukas Dhont)