33. Ljubljanski filmski festival (LIFF-e)

33. Ljubljanski filmski festival (LIFF-e) v APT-u

Rezervacije vstopnic za posamezno filmsko projekcijo nam lahko sporočite na naslov: vstopnice@antonpodbevsekteater.si. Cena posamezne vstopnice: 5,5 eur.

Moja Vesna // 18.11.2022 ob 18:00

IpsIzLHLBag

Režija: Sara Kern / Država, letnica: Slovenija, Avstralija, 2022 / Trajanje filma: 81 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: English,Slovenian
Scenarij: Sara Kern / Fotografija: Lev Predan Kowarski / Igrajo: Loti Kovačič (Moja), Mackenzie Mazur (Vesna), Gregor Baković (oče Miloš), Flora Feldman (Danger), Claudia Karvan (Miranda), Rosanna Sciulli (medicinska sestra), Fiona Stewart (lastnica lokala), Isaac Heim (novorojenček)

Mladinska pripoved o desetletni deklici, ki se ne more soočiti z mamino smrtjo in se po najboljših močeh trudi ohraniti načete družinske vezi. Celovečerni prvenec Sare Kern, slovenske režiserke, ki ustvarja v Avstraliji.

V Mojini družini, ki živi v avstralskem mestecu, zeva velikanska praznina. Po tragični materini smrti je oče le še bleda senca sebe, poln grenkobe in obžalovanja, starejša sestra Vesna pa se zateka v najstniško uporništvo in sooča z nezaželeno nosečnostjo. Tako se desetletna Moja v želji, da bi spet imela normalno družino, odloči stvari vzeti v svoje roke. S pripravami na prihod novorojenčka ter poskusi, kako zbližati odtujeno sestro in očeta, nehote čez noč vstopi v svet odraslih.

»Ko pride do travmatičnega dogodka, mora otrok storiti več, kot le biti otrok. Mislim, da je razlog v tem, ker upa, da si bo zagotovil posebno mesto poleg odraslega, in je to način za ustvarjanje intimnosti med njima, ko prestajata nekaj težavnega. To pomeni, da prehitro odrasteš in zamudiš stvari, kot je navezovanje odnosov s prijatelji. /.../ Film ni avtobiografski, vendar vsebuje vsa občutja, povezana z mojim lastnim otroštvom. Nekako sem bila ta deklica, Moja; vse dogodke sem si izmislila, a veliko dinamike je podobne.« (Sara Kern)

O režiserju
Rojena leta 1989 v Ljubljani. Na AGRFT je študirala filmsko režijo in več let kot scenaristka sodelovala z RTV Slovenija za potrebe Otroškega in mladinskega programa. Nato se je preselila v Melbourne, Avstralija, kjer trenutno živi in ustvarja. Njen kratki film Srečno, Orlo! je bil leta 2016 premierno prikazan na 73. beneškem filmskem festivalu.

Osem gora / Le otto montagne / The Eight Mountains // 18.11.2022 ob 20:00

QAJnd16VxuM

Režija: Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch / Država, letnica: Italija, Belgija, Francija, 2022 / Trajanje filma: 147 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: Italian
Scenarij: Charlotte Vandermeersch, Felix van Groeningen, Paolo Cognetti / Fotografija: Ruben Impens / Glasba: Daniel Norgren
Igrajo: Luca Marinelli (Pietro), Alessandro Borghi (Bruno), Filippo Timi (Giovanni), Elena Lietti (Francesca), Cristiano Sassella (mladi Bruno), Lupo Barbiero (mladi Pietro), Andrea Palma (najstnik Pietro), Francesco Palombelli (teenage Bruno), Elisabetta Mazzullo (Lara)

Filmska priredba istoimenskega romana italijanskega pisatelja Paola Cognettija, v katerem spremljamo zorenje prijateljstva med dvema fantoma, razpetima med mestom in naravo.

Pietro kot otrok z materjo preživlja počitnice v italijanskih gorah. Nekega dne povsem naključno spozna Bruna, sina lokalnega kmetovalca, in fanta takoj postaneta prijatelja. V naslednjih letih mladeniča prebijeta veliko časa skupaj, ko se s Pietrovim očetom povzpenjata na mogočne vršace. Vendar pa tudi njuno prijateljstvo ni brez razpok. Ob odraščanju gresta vsak po sledeh svojega očeta. Medtem ko Bruno ostane zvest goram in lokalnemu okolju, Pietro svojo srečo išče v mestu. Čez leta ju naključje znova združi. Zdaj lahko medsebojno delita bogate izkušnje o ljubezni in izgubi ter na tako odkrivata, kaj pomeni biti prijatelj za vse življenje.

»Želeli sva posneti epski film, izpovedan v drobnih gestah. Odo krhkosti in moči vsakega živega bitja, naj bo človek, žival, rastlina ali gora. Brez kakršnega koli cinizma. Raziskovala sva, kako delujejo spomini. Kako s teboj lahko ostanejo drobna doživetja iz otroštva, niti ne veš zakaj, in z leti pridobivajo pomen.« (Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch)

O režiserju
Felix van Groeningen
Rojen leta 1977 v Gentu, Belgija. Na tamkajšnjem Kraljevem konservatoriju (KASK) je magistriral iz avdiovizualnih umetnosti. Mednarodni preboj mu je z nominacijo za tujejezičnega oskarja prinesel četrti celovečerec, Alabama Monroe iz leta 2012.

Charlotte Vandermeersch
Rojena leta 1983 v Oudenaardu, Belgija. Že kot najstnica je začela igrati v gledališču, TV-serijah in pozneje v filmih. Z možem Felixom van Groeningenom je sodelovala že kot soscenaristka pri filmu Alabama Monroe.

Kako rešiti planet / La croisade / The Crusade // 19.11.2022 ob 17:30

8vfXqCJXcm4

Režija: Louis Garrel / Država, letnica: Francija, 2021 / Trajanje filma: 67 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: French
Scenarij: Jean-Claude Carriere, Naila Guiguet, Louis Garrel / Fotografija: Julien Poupard / Glasba: Grégoire Hetzel
Igrajo: Laetitia Casta (Marianne), Louis Garrel (Abel), Joseph Engel (Joseph), Ilinka Lony (Clotilde), Julia Boeme (Lucie), Lionel Dray (Jérôme Lhomond), Clémence Jeanguillaume (Audrey Lhomond)

Tretji celovečerec v režiji igralca Louisa Garrela. Očarljiva in duhovita, a tudi pomenljiva zgodba o otrocih, ki se odločijo vzeti prihodnost planeta v svoje roke.

Abel, Marianne in njun trinajstletni sin Joseph živijo v Parizu. Njihovo življenje se obrne na glavo, ko Abel in Marianne ugotovita, da je Joseph za njunim hrbtom prodal vrsto družinskih dragocenosti, da bi z izkupičkom financiral skrivnosten ekološki projekt, ki ga s prijatelji snujejo v Afriki. Njihov cilj? Nič več in nič manj kot – rešiti planet.

»Mislim, da je film nekakšen kvodlibet, komedija, mini pustolovski film, majhna zakonska kriza, zamisel, da mati začne bolj občudovati svojega otroka kot njegovega očeta, moralni nauk, ekološka pripoved, vse na ozadju optimizma.« (Louis Garrel)

O režiserju
Rojen leta 1983 v Parizu filmskemu režiserju Philippu Garrelu in igralki Brigitte Sy. Pri šestih letih je prvič zaigral v filmu in se pozneje uveljavil predvsem kot igralec. Mednarodno prepoznavnost mu je prinesel film Sanjači Bernarda Bertoluccija. Diplomiral je na Konservatoriju v Parizu, v zadnjih letih pa se posveča tudi filmski režiji.

Trikotnik žalosti / Triangle of Sadness // 19.11.2022 ob 19:15

VDvfFIZQIuQ

Režija: Ruben Östlund / Država, letnica: Švedska, VB, Francija, Nemčija, Turčija, 2022 / Trajanje filma: 147 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: English
Scenarij: Ruben Östlund / Fotografija: Fredrik Wenzel / Igrajo: Harris Dickinson (Carl), Charlbi Dean (Yaya), Dolly De Leon (Abigail), Woody Harrelson (kapitan), Zlatko Burić (Dimitry), Iris Berben (Therese), Vicki Berlin (Paula), Henrik Dorsin (Jarmo), Jean-Christophe Folly (Nelson), Amanda Walker (Clementine), Oliver Ford Davies (Winston), Sunnyi Melles (Vera), Arvin Kananian (Darius)

Brezkompromisna satira, v kateri Ruben Östlund razgali plehkost modnega sveta ter odpre prostor obračunu med kapitalizmom in komunizmom. Zlata palma filmskega festivala v Cannesu.

Carl in Yaya sta manekena, ki poskušata uspeti v svetu mode, obenem pa raziskujeta meje partnerskega razmerja. Mladi par povabijo na luksuzno križarjenje z obilico superbogatih gostov, med katerimi so ruski oligarh, britanska trgovca z orožjem in kapitan ladje s socialističnimi idejami. Na začetku je vse vredno objave na Instagramu. A ladjo kmalu ujame nevihta, potniki pa dobijo morsko bolezen, in to prav med kapitanovo večerjo s sedmimi hodi. Klavrn konec križarjenja na glavo obrne tudi nekdaj neomajno razredno hierarhijo.

»Trikotnik žalosti (oz. izrazne linije, op. prev.) je izraz, ki se uporablja v lepotni industriji. Prijateljica je na zabavi sedela poleg plastičnega kirurga, ki je po hitrem ogledu njenega obraza dejal: 'Oh, precej poglobljen trikotnik žalosti imate ..., ampak z botoksom ga lahko zgladim v petnajstih minutah.' Govoril je o izrazni gubi med obrvmi. V švedščini jo imenujemo 'tegobna gubica', saj nakazuje, da ste se v življenju spoprijemali s težavami. Zdelo se mi je, da izraz veliko pove o obsedenosti našega časa z videzom in dejstvu, da je v nekaterih pogledih dobro notranje počutje drugotnega pomena.« (Ruben Östlund)

O režiserju
Rojen leta 1974 na otoku Styrsö na Švedskem. Film je študiral na Univerzi v Göteborgu. Zgodbe njegovih filmov temeljijo na znanstvenih raziskavah iz sociologije in psihologije. Za svoja zadnja filma Kvadrat in Trikotnik žalosti je prejel zlato palmo v Cannesu in s tem postal eden izmed devetih režiserjev v zgodovini, ki jim je uspelo to nagrado osvojiti dvakrat.

Korzet / Corsage // 20.11.2022 ob 17:30

YhxtHJCWFUs

Režija: Marie Kreutzer / Država, letnica: Avstrija, Nemčija, Luksemburg, Francija, 2022 / Trajanje filma: 113 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: German,Hungarian,French,English
Scenarij: Marie Kreutzer / Fotografija: Judith Kaufmann / Glasba: Camille / Igrajo: Vicky Krieps (Elizabeta/Elisabeth), Florian Teichtmeister (Franc Jožef), Katharina Lorenz (Marie Festetics), Jeanne Werner (Ida Ferenczy), Alma Hasun (Fanny Feifalik), Manuel Rubey (Ludvik II.), Finnegan Oldfield (Louis Le Prince)

Nov pogled na življenje priljubljene avstrijske cesarice Elizabete. Igralka Vicky Krieps je za prepričljivo upodobitev priljubljene Sisi v Cannesu prejela nagrado za najboljšo igralko v sklopu Posebni pogled.

Avstrijsko cesarico Elizabeto daleč naokrog slavijo zavoljo njene lepote in njenega vpliva na modne smernice. »Sisi« leta 1877 praznuje štirideset let. Da bi v javnosti ohranila neokrnjeno podobo, mora svoj korzet zavezovati vse tesneje. Poleg tega njena vloga na dunajskem dvoru postaja vse bolj simbolična, pa čeprav njeni lakota po znanju in sla po življenju še nikoli nista bili večji. Elizabeta zato odpotuje v Anglijo in na Bavarsko, tam obišče nekdanje ljubimce in stare prijatelje ter tako znova išče vznemirjenje in smisel iz mladosti. Ko ji dajo vedeti, da bo njena prihodnost zapolnjena s strogimi ceremonialnimi zadolžitvami, se Sisi upre karikirani podobi same sebe in si zamisli načrt, kako zagotoviti, da se bodo njenih dosežkov spominjali v lepši luči.

»Zelo hitro sem ugotovila, da gre za obdobje v Elizabetinem življenju, ko se je po eni strani začela upirati vsej dvorni ceremonialnosti ter se po drugi začela umikati in izolirati; čas, ko je očitno postalo nemogoče, da bi se prilagodila vnaprej določeni šabloni. Zaslutimo občutje večne obveze do zadovoljevanja pretiranih pričakovanj, saj je to edini način za dosego priznanja in ljubezni – to se mi je zdelo izjemno zanimivo in univerzalno obenem.« (Marie Kreutzer)

O režiserju
Rojena leta 1977 v Gradcu, Avstrija. Študirala je scenaristiko in dramaturgijo na Akademiji za film na Dunaju, kjer danes živi in dela. Njen celovečerni prvenec Brez očeta so premierno predstavili na Berlinalu leta 2011, istega leta smo ga videli tudi na Liffu. Njena filma Gruber geht in Tla pod nogami sta bila veliki uspešnici in že veljata za klasiki sodobnega avstrijskega filma.

Blizu / Close // 20.11.2022 ob 20:00

ucLcxqt6Dzo

Režija: Lukas Dhont / Država, letnica: Belgija, Nizozemska, Francija, 2022 / Trajanje filma: 105 / Podnapisi: slovenščina / Jezik: Flemish,Dutch,French
Scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssens / Fotografija: Frank van den Eeden / Glasba: Valentin Hadjadj / Igrajo: Eden Dambrine (Léo), Gustav De Waele (Rémi), Émilie Dequenne (Sophie), Léa Drucker (Nathalie), Léon Bataille (Baptiste), Kevin Janssens (Peter), Igor van Dessel (Charlie), Marc Weiss (Yves)

Film o odraščanju, ki seže v srce. Belgijski režiser Lukas Dhont je znova dokazal neprekosljiv dar za delo z naturščiki in s svojim drugim celovečercem prepričal žirijo filmskega festivala v Cannesu.

Trinajstletna Léo in Rémi sta neločljiva prijatelja. Fanta na idiličnem podeželju cele dneve preživljata skupaj in si ne predstavljata, da bi lahko karkoli prekinilo njuno brezskrbno skupno otroštvo. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, sošolci opazijo njun tesni odnos in ju začnejo zafrkavati, da sta par. Léo si v jezi in sramu poišče nove prijatelje ter se posveti igranju hokeja. Tišina med nekdanjima sorodnima dušama postaja vse bolj mučna in najstnika se morata kmalu soočiti z vprašanjem, kaj je šlo narobe v njunem odnosu.

»Kot otrok sem si pogosto odrekel intimno razmerje z drugim fantom, ker sem se bal tega odnosa. Prebral sem raziskavo ameriške psihologinje, ki je zajela okoli sto fantov med trinajstim in osemnajstim letom. Pri trinajstih so fantje svoja prijateljstva opisali kot zanje izjemno pomembna. Prijateljem so zaupali, z njimi delili skrivnosti, jih imeli radi. Niso se bali izraziti ljubezni, ki so jo čutili do prijateljev. Sledili so intervjuji pri petnajstih, šestnajstih, sedemnajstih in osemnajstih letih. Izsledki so pokazali, da je pri številnih vmes poseglo izkazovanje moškosti. Intimnost med temi fanti je bila prekinjena.« (Lukas Dhont)

O režiserju
Rojen leta 1991 v Gentu, Belgija. Diplomiral je iz avdiovizualnih umetnosti na Umetniški šoli KASK v Gentu. Njegova kratka filma Corps perdu in L'infini sta osvojila številne nagrade, slednji je bil tudi belgijski nominiranec za oskarja za najboljši kratki film. S celovečernim prvencem Dekle je leta 2018 navdušil na filmskem festivalu v Cannesu.